V torek, 16. 2. 2021, nam je Anton Absec (univ. dip. ing. živ. teh.), predstavnik Zadruge SUPLIMI d.o.o.,  predstavil pomen in zavedanja zdrave prehrane. Poseben poudarek pa je imelo predavanje na področju pridelave industrijske konoplje.

Zahodni svet se v zadnjem času spopada predvsem s problemom debelosti in s tem povezanih bolezni. Na tem mestu Slovenija ni nikakršna izjema, čeprav ne nujno spada v t. i. »prvi svet«, pa ima vse več težav, ki so s tem »prvim svetom« povezane. Na tem mestu mislim, seveda, na problem debelosti. Izvor tega stanja izvira iz dveh vidikov, prvi je vedno manj gibanja, saj se vse več dela seli pred računalnike ali pa je delo z njimi povezano; drugi vidik pa je vedno bolj nezdrava prehrana. Namreč navade potrošnikov so se oblikovale tako, da ljudje v Sloveniji vse bolj kupujejo industrijsko pridelano hrano, ki pa je dokazano nezdrava. K temu botruje več dejavnikov, izmed katerih je prvi vsekakor cena. Namreč, na perifernih okoljih ljudje enostavno nimajo dovolj močne kupne moči, da bi si lahko kupili bolj zdrave izdelke. To nas privede v začaran krog, saj s tem, ko kupujemo cenejše, a tudi izdelke slabše kvalitete, s trga izrinemo tiste proizvajalce, katerih izdelki so boljši in bolj zdravi, a tudi dražji. Velike korporacije na tak način izrinjajo manjše igralce s tržišča, kakor tudi manjše kmetovalce, ki s svojimi produkti enostavno ne zmorejo konkurirati velikim. Drug vidik pa je način razmišljanja posameznikov. Namreč, v nekaterih državah se ljudje zavestno odločajo za nakup lokalnega, četudi je cena višja. S tem podpirajo lokalno in domače in tok denarja kroži znotraj nekega okolja, namesto, da bi odtekal stran.

V drugem delu nam je predavatelj Anton Absec predstavil proizvodnjo industrijske konoplje na območju Semiča. Industrijska konoplja ima svojevrsten potencial pri kmetih z manjšimi površinami, saj obeta veliko dodano vrednost. Gojenje same rastline tudi ni povezano z velikimi stroški. Je pa tudi res, da brez kakršnihkoli vložkov tudi ne gre. Gojenje industrijske konoplje je še posebno velik izziv, saj je praksa gojenja te kulture v našem prostoru izginila in smo sedaj soočeni z vsaj 60-letno luknjo, kar pomeni, da je tista tradicija, ki je obstajala v času naših babic in dedkov, izginila in se je marsičesa potrebno naučiti od začetka, to pa pomeni, da ni nujno, da nam uspe v prvem poizkusu setve, kdor bi se zato odločil. Izziv je tudi mehanizacija, katero je potrebno na »novo« izumiti, oziroma predelati tisto, ki je že na voljo podobnim kulturam.

Velika prednost industrijske konoplje je njena vsestranska uporaba. Namreč, uporaben je malodane sleherni del rastline, od stebla, listov, plodov in celo korenine. Odlična je tudi v kolobarju. Kot smo že omenili, je gojenje te kulture zares pravi izziv, predvsem za manjše kmetije. Kar manjka na našem belokranjskem prostoru, je morda nekakšen »centralni predelovalni obrat«, kamor bi lahko manjši kmetje odpeljali ali prodali svoj pridelek in prepričan sem, da so v teku postopki, ki tečejo tudi za izpeljavo temu podobnega.