Vas Črešnjevec in njena pripadajoča vaška skupnost Črešnjevec se nahaja v Beli krajini v smeri Semič-Metlika. Je gručasto naselje na vrtačastem svetu. Okrog domačij je sadno drevje, na severnem delu prevladuje kostanjev gozd, na južnem pa steljniki. Ima 110 prebivalcev.
Črešnjevčani ali Šrajfarji
Črešnjevčani so dobili še drugo ime Šreifarje po tejle zgodbi. Skozi vas je že od nekdaj vodila trgovska pot. Povezovala je Semič in Metliko. Imela je tudi dve gostilni in popotniki so v njih gasili žejo. Nekega vročega poletnega dne se je v Črešnjevcu ustavil Ribničan. Zavil je v prvo gostilno, imenovano Petrova gostilna. Pred njo je pustil voz z vprežnima kobilama. Ribničan je gasil žejo v gostilni, na svoji kobili pa je čisto pozabil. Žejni kobili sta v bližini zavohali vodo, zato sta kar z vozom zdrveli k njej. Studenec je bil v globoki vrtači. Pot do njega je peljala po hudi strmi poti. Žejni kobili sta prevrnili voz in čofnili v vodo. Ko je prišel Ribničan iz gostilne, je bil presenečen, ker ni bilo nikjer njegovega voza ne kobil. Opazil je, da sled vodi v globoko vrtačo. Poklical je vaščane na pomoč. Vsi so bili pripravljeni pomagati. Vzeli so bezgov”šrajf” in ”štrik”. Kobilama so privezali vrv okoli vratu in ju na bezgov šrajf potegnili iz studenca. Od takrat se je Črešnjevčanov oprijel vzdevek Šreifarje.
Zgodovina Črešnjevca
Vas je bila prvič omenjena že leta 1500, kar pomeni, da obstaja že precej dolgo. Njeno prvo ime Kirschendolf je omenjeno že v starih zemljevidih.
Črešnjevec se verjetno imenuje po češnjah, ki pa jih je sedaj zelo malo. Pred Črešnjevcem je bila vas imenovana Franje selo, ki je ležala na vrhu gozda Kokošinek pri Judovski hiši. Ker je bila med turškimi upadi vas požgana in so bili viri vode izčrpani, so se vaščani preselili v dolino, kjer so bili viri vode in vas še danes stoji na tem mestu. Znano je, da je med tlako pol vasi hodilo na Smuk, pol pa na Krupo.
Med Napoleonovim pohodom čez Avstrijo so se Napoleonovi vojaki s konji ustavili na Črešnjevcu in se okrepčali z vodo iz studenca.
Na Črešnjevcu je bila v zadnjem letu druge svetovne vojne evakuacijska baza za partizanske ranjence, ki so iz letališča v Gribljah prihajali na zdravljenje v zavezniške dežele. Imenovala se je SVPB Topolovec (slovenska vojaška pokretna bolnica Topolovec), ki je bila razporejena po celi vasi. V SVPB Topolovec so bili štirje zdravniki.
V spomin na partizansko bolnišnico stoji spomenik na sredi vasi.
Imamo pa še spomenik v spomin padlim med drugo svetovno vojno, ki je postavljen na koncu vasi, v smeri Cerovec.