V torek, 23. 02. 2021 nam je predstavnik Zadruge SUPLIMI z.o.o., asistent-raziskovalec dr. Roman Štukelj, predstavil delavnico z naslovom »Prehranske lastnosti industrijske konoplje«, kjer so lahko udeleženci spoznali vse dobre lastnosti uporabe konoplje v prehrani in zakaj bi morali biti izdelki iz konoplje prisotni v vsakem gospodinjstvu. Konopljo (Cannabis Sativa L.) so kot letno rastlino v prehranske namene in vlakna gojili že pred mnogimi stoletji po vsem svetu in tako je tudi danes. Seme konoplje je dober vir esencialnih nenasičenih maščobnih kislin in vseh 9 esencialnih aminokislin, vsebuje pa tudi širok spekter vitaminov in mineralov. Seme lahko oluščimo ali pa iz neoluščenega s postopkom hladnega stiskanja pridobimo olje, katero ima idealno razmerje med omega-3 in omega-6 za naše telo, ki je 1:4 v korist slednje. Tudi v svoji naravni, sveži obliki je organsko pridelana konoplja lahko zelo hranilna rastlina in pomaga pri zdravljenju nekaterih bolezni, in to brez psihoaktivnega učinka na telo. Kot taka je bogata z esencialnimi hranilnimi snovmi, vlakninami, encimi, vitamini, minerali, flavonoidi, karotenoidi, terpenoidi in kislinskimi oblikami kanabinoidov.
Seme konoplje
Konopljino seme je sestavljeno iz jedrca, ki je bogato z beljakovinami in nenasičenimi maščobnimi kislinami. Prekrito je s tanko lesnato lupino v kateri je prisotno veliko mineralov in prehranskih vlaknin ter je obarvano rjavo do sivo črno. Premer semen je od 3 do 4 mm. Uporabljena v prehrani, v povprečju vsebujejo 20–25 % proteinov, 20–30 % ogljikovih hidratov, 25–35 % olja (do 90 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin), 10–15 % netopnih vlaknin in 2 % sladkorja. Seme konoplje vsebuje tudi širok spekter vitaminov in mineralov, kar je razvidno iz Tabele 1. Čista semena ne vsebujejo glutena in so primerna tudi za bolnike s celiakijo. V povezavi s konopljo niso odkrili nobenih alergičnih reakcij, zato je primerna tudi za ljudi, ki imajo alergijo na oreščke, sladkor ali katere druge alergene.
Konopljino olje
Iz semen konoplje lahko s hladnim stiskanjem dobimo olje, ki je zeleno do rjavo rumene barve, svetlo ali temno, odvisno od sorte in zrelosti semen. S postopkom hladnega stiskanja (temperatura pod 40 °C) se ohrani naravna sestavina semen vključno z antioksidanti, najpomembnejši kriterij kvalitete olja pa določa njegova maščobnokislinska sestava.
Konopljino olje je predvsem dober vir nenasičenih maščobnih kislin, kot sta linolna (LA) in alfa-linolenska (ALA) spadata pa v skupino esencialnih. To pomeni, da ju naše telo ne more sintetizirati saj nima ustreznih encimov, zato jih moramo nujno zaužiti s hrano. V primerjavi z drugimi olji predstavljajo enkrat in večkrat nenasičene maščobne kisline skoraj 90 odstotkov vseh maščob (Tabela 3). V olju pridobljenem iz semen sedmih različnih sort so izmerili povprečno vrednost LA med 51,9–55,7 %, ALA med 12,3–15,3 % in med 0,8–2,46 % gamalinolenske kisline (GLA), ki je izmed vseh jedilnih olj prisotna samo v konopljinem in ima pomembno vlogo pri imunski odpornosti. GLA deluje na krvni obtok in živčni sistem, uporablja pa se za zdravljenje srčnožilnih in psihiatričnih motenj ter motenj imunskega sistema ter za zdravljenje revmatoidnega artritisa. Z zaužitjem od 15 do 20 g hladno stiskanega konopljinega olja človeško telo zadovolji dnevno potrebo po esencialnih maščobnih kislinah.
Uporaba konoplje kot preventiva (sveža rastlina)
Tudi v svoji naravni, sveži (kombinacija cvetov in listov) obliki je organsko pridelana konoplja lahko zelo hranilna rastlina, ki preprečuje nastanek ali pomaga pri zdravljenju nekaterih bolezni, in to brez psihoaktivnega učinka na telo. Kot taka je bogata z esencialnimi hranilnimi snovmi (maščobne kisline in aminokisline), vlakninami, encimi, vitamini, minerali, flavonoidi, karotenoidi, terpenoidi in kislinskimi oblikami kanabinoidov. Sveža rastlina ne vsebuje skoraj nič nevtralnih (aktivnih) oblik kanabinoidov, saj se te nahajajo v rastlini v neaktivni kislinski obliki. Te predstavljajo predstopnjo pri biosintezi kanabinoidov in se pretvorijo v fenolne nevtralne molekule šele s procesom dekarboksilacije (odstrani se CO2), ko se tako v primeru delta-9-tetrahidrokanabinol kisline (THC-A) ta pretvori v psihoaktiven delta-9-tetrahidrokanabinol (THC). Proces dekarboksilacije kanabinoidnih kislin lahko poteka v času zorenja oz. skladiščenja ali pa s toplotno obdelavo (kajenje, kuhanje, vaporiziranje).
