V kuhinji večnamenskega doma na Cerovcu je v torek, 16. februarja 2021, potekala prva delavnica priprave jedi iz brošure Jedi semiških babic. Pripravile smo vezilo in prežganko. Ker je potrebno upoštevati vsa priporočila NIJZ-ja, je bila delavnica dejansko prikaz izdelave, niso pa udeleženke same pripravljale jedi. Najprej je Jožica zamesila vezilo, sestavine so opisane v brošuri na 95. strani. Po želji lahko dodamo tudi jajce. Kvas nadrobimo v mlačno mleko, kateremu smo dodali sladkor in počakamo, da se dvigne. V veliko posodo stresemo moko, na sredini naredimo jamico. V jamico dodamo sol in maslo ter kvasni pripravek. V skledi zamesimo gladko testo. Mlade gospodinje se velikokrat poslužujejo kuhinjskega robota. V tem primeru v posodo stresejo moko, na sredini naredite jamico, dodate sol in kvasni nastavek. Z nastavkom za gnetenje zamesite testo. Testo pokrijemo s prtičem in pustimo na toplem vzhajati približno 45 minut. Dokler je vezilo vzhajalo, smo naredile prežgano juho – »prežganko«, iz 23. strani v brošuri. Sonja je v ponvo dala veliko žlico masti (lahko pa damo tudi nekaj žlic olja ali masla). Na raztopljeno in pregreto mast je dodala 4, ne prevelike, žlice moke. S kuhalnico je mešala tako dolgo, da je zmes postala rjava (paziti moramo, da se nam ne zažge). Dodala je še za noževo konico mlete kumine. Tudi kumino dodajamo po okusu, če nam okus odgovarja, jo lahko dodamo tudi celo čajno žličko. Posebej je zavrela vodo, ki jo je posolila. V receptu je 2,5 l vode. Dejansko količino lahko prilagajamo glede na število oseb. Slano vrelo vodo vlijemo v ponvo in še naprej mešamo, da se moka lepo razpusti. Juho je prelila nazaj v lonec. V primeru, da so, kljub mešanju, še vedno grudice, lahko juho tudi precedimo. V vrelo juho je dodala tri jajca, ki jih je stepla. Prežganka je vrela še nekaj minut (5 do 10 minut) in je bila primerna za pokušino. V primeru, da je premalo slana, dodamo še sol. Naša je bila zelo okusna in dejansko je bila tu prva jed, ki smo jo skuhale in poskusile v novi učni kuhinji. Prežganka je bila včasih zelo pogosto na jedilniku. Že babice so vedele, da blagodejno vpliva na prebavo in uravnava odvajanje. Še danes jo imamo večkrat na jedilniku, tudi ko se počutimo zelo v redu. Prijetno nas pogreje in tudi okrepča.
V tem času je vezilo vzšlo. Kuharica ga je stresla na pomokan prt. Testo je razdelila na približno tri enake dele. Iz posameznega dela je oblikovala trak. Skupaj, iz vseh treh trakov, je spletla kito, med trakovi je pustila kar nekaj prostora. Ne pekač je najprej dala peki papir, lahko pa ga namažemo tudi z mastjo. Testo sem ji pomagala položiti na pekač, pokrila ga je s prtičem in pustila vzhajati še 20 minut. Prvič smo uporabile tudi pečico, segrele smo jo na 200 stopinj. V tem času, ko je vzhajalo, je Jožica razžvrkljala tudi eno jajce. Vzhajano pletenico je natančno namazala z jajcem in jo dala v pečico. Na srednji rešetki se je pekla približno 50 minut. V tem času smo nekatere opravile tudi telovadbo, ki je postala že navada. Nekatere pa so »dežurale« pri pečici in veselo klepetale. Ko je bila pletenica pečena, jo je preložila na leseno desko in namazala z maslom. Ker je bila še zelo vroča, jo je razrezala na večje kose, ki smo si jih odnesle domov. Vezilo oziroma kruh je bil odličen. Doma smo imeli obisk in ob domači salami je bil še prijetnejšega okusa. Sicer pa so vezilo v starih časih prinašali skupaj s kokošjo mladi mamici ob rojstvu otroka. V današnjih časih pa si ga privoščimo lahko večkrat in res je to odličen kruh.
Prva kuharska delavnica je nedvomno uspela. To je velika vrednost v izmenjavi mnenj in izkušenj. Vse udeleženke smo bile navdušene in se veselimo že naslednje kuharske delavnice.
