Vsi se vsaj enkrat v življenju srečamo s padcem, verjetno že v zgodnji mladosti. Po navedbi NIJZ v zborniku z naslovom »Padci pri starejših odrasli – naraščujoči problem javnega zdravja« so padci starejših pomemben javnozdravstveni in socialno-ekonomski problem, saj predstavljajo veliko breme za zdravje starejših odraslih, prizadenejo poškodovance, njihove družine in družbo. Veliko poškodb se zgodi v domačem okolju in v prostem času. To je posledica staranja prebivalstva, saj se povečuje število starejših, ki se poškodujejo predvsem zaradi padcev doma. Vsako leto pade 20-30% starejših od katerih pa jih 10% potrebuje zdravniško pomoč. Po zaključenem zdravljenju pa jih je tretjina premeščena v ustanove za dolgotrajno nego. Ker si vsi želimo, da bi tako mi kakor tudi naši starši oziroma starejši sorodniki, čim dlje časa ostali v domačem okolju nas zgornja dejstva lahko spodbudijo k temu, da naredimo že nekaj prej, preden se padec sploh zgodi. Padci so neposreden vzrok za 95% vse zlomov kolka, so glavni razlog za hospitalizacije, so glavni vzrok smrtnih poškodb zaradi nezgod. Padci vodijo v odvisnosti od tuje pomoči, socialno izolacijo (ker osebe velikokrat več ne zmorejo same ven oziroma so premeščene v domove), zmanjšajo kvaliteto življenja. Ker si vsi želimo, da bi tako mi kakor tudi naši starši oziroma starejši sorodniki, čim dlje časa ostali v domačem okolju nas zgornja dejstva lahko spodbudijo k temu, da naredimo že nekaj prej, preden se padec sploh zgodi. Ker se prebivalstvo stara lahko pričakujemo, da se bomo še naprej srečevali s tem problemom. Zato je pomembno, da skrbimo za preventivo in se izobražujemo v tej smeri. Že par napotkov, informacij lahko bistveno pripomore k temu, da se začnemo zavedati tega vedno bolj rastočega problema.

Veliko je dejavnikov, ki vodijo v večje tveganje za padec, največji problem pa je kombinacija večjih različnih dejavnikov. Pomembno je, da se seznanimo z možnostmi tveganja in se, sami pri sebi vprašamo, kje smo sedaj, kakšno pa je stanje pri nas. Informacije, ki smo jih pridobili tekom predavanja o preprečevanju padcev pri starejših nam vsekakor dajo misliti v tej smeri.

Poleg notranjih dejavnikov, ki vodijo v povečano tveganje za padec pri starejših (npr. zdravstveno stanje), je pomembno tudi okolje v katerem živimo. Na drugem predavanju z naslovom »prilagoditev življenjskega okolja« pa smo preko praktičnih primerov spoznali še različne načine kako lahko z majhnim finančnim vložkom in nekaj iznajdljivosti uredimo svoje domače okolje, da bo bolj varno in ustrezalo potrebam starostnikom. Informacije, ki so jih slušatelji prejeli bodo lahko uporabili v vsakdanjem življenju. Izobraževanja v smeri preventive se šele sedaj bolj množično uveljavljajo, predvsem zaradi Centrov za krepitev zdravja, ki jih imamo sedaj že v skoraj vsakem zdravstvenem domu po Sloveniji. To je odlična strategija kako približati preventivo širši množici, vemo pa, da je zdravstvo, še posebej v tem času preobremenjeno. Zato so takšni medgeneracijski centri, ki kvalitetna izobraževanja prinesejo v domače okolje in omogočijo dostop tudi tistim, ki niso tako mobilni izrednega pomena.

Veseli me, da sem o tem lahko govorila tudi na naši delavnici, ki smo jo izvedli v sklopu našega projekta.

Vesna Petric